Zbirke in Zborniki - Mednarodni jezik, Słoweński, Słoweńskie e-booki
[ Pobierz całość w formacie PDF ]BES
e
DA
BES
e
DA
MEDNARODNI JEZIK
ELEKTRONSKA KNJIGA
Mednarodni
jezik:
realna
ali nerealna
utopija?
OMNIBUS
1
BES
e
DA
BES
e
DA
MEDNARODNI JEZIK
L. L. Zamenhof, Vinko Oôlak,
Tim O. W
ü
ster, Mark Fettes
MEDNARODNI JEZIK:
REALNA ALI NEREALNA
UTOPIJA
Trije sodobni komentarji
Zamenhofovega eseja „Bistvo in
prihodnost mednarodnega
jezika” iz leta 1900
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-120-7
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
BES
e
DA
MEDNARODNI JEZIK
Uvod
D
rugaâe kakor to delajo stavbarski inòenirji, zaânejo
politiki graditi svoje stavbe tako, da postavijo na
kak prostor televizijsko omaro, potem pa zaânejo temu
dodajati druge sestavine bodoâe zgradbe, najprej streho,
nato kopalnico, potem okna itd., klet s temelji prav go-
tovo âisto nazadnje. Da je taka gradnja na moâ draga, da
je statika takih stavb na moâ vpraôljiva, da je uporabnost
in trajnost postavljenega neznatna, to politiânih stavbar-
jev ne zanima kaj dosti. Stavba njihovega poloòaja se jim
zdi dokaj trdna, njihova mandatna doba je razmeroma
kratka, ôtiri ali osem let pa vzdròi tudi najslabôi provizo-
rij.
Tako namreâ so se lotili gradnje „Evropske hiôe” po-
litiâni voditelji evropskih dròav. Niso zaâeli, kakor bi pri-
âakoval âlovek zdrave pameti, z zbiranjem in formuli-
ranjem skupnega evropskega politiânega creda, niso se
dogovorili niti to, ali òelijo svojo gradnjo usmeriti v zgolj
nekako koalicijsko zvezo suverenih dròav, morda v fede-
racijo ali pa celo centralistiâno in v vsakrôno enotnost
teòeâo superdròavo ameriôkega tipa. Prav tako se niso
vpraôali, s kakônimi duhovnimi, kulturnimi, gospodar-
3
BES
e
DA
MEDNARODNI JEZIK
skimi in politiânimi orodji naj se take gradnje lotijo,
predvsem pa so pozabili na prvo in najvaònejôe orodje:
na jezik, na skupni jezik, brez katerega ne more biti
skupne gradnje! Stari Babilonci so zaâeli graditi svoj
stolp s skupnim jezikom, a jim je Bog pomeôal jezike, ker
je njihov gradbeni naârt presegal to, kar gre âloveku in
kar âlovek sme in more. Danaônji graditelji Evrope
zaâenjajo graditi z jezikovno zmeônjavo, a je veliko vpra-
ôanje, ali se bodo proti koncu domogli tudi do skupne-
ga jezika, saj njihov gradbeni naârt zaostaja za tem, kar
âlovek more in kar bi moral. Zaostaja celo za formula-
cijami francoske revolucije, ki je ôe vedno utemeljevala
svoje dejanje na volji „viôjega bitja”, âetudi to bitje ni bilo
veâ Bog, kakor ga pojmujejo kristjani, judje in muslima-
ni.
Evropski stavbeniki so zaâeli zidati z upoôtevanjem
najniòjega misleâega bitja: konzumenta, zgolj konzu-
menta namreâ. Zato zunanji izraz evropskega zdruòe-
vanja ni skupna vera, ni skupna kultura, ni skupna po-
litiâna usoda in vizija, temveâ najniòje, kar ljudi ôe lah-
ko za nekaj âasa in v nekem obsegu zdruòuje: skupna
valuta — evro…
Prvi avtor v tej knjigi, dr. Ludvik Lazar Zamenhof, oâe
mednarodnega jezika esperanta, ni bil filozof v oòjem,
izobrazbenem in poklicnem pomenu te besede. Kljub
temu pa je v njegovem pisanju mogoâe najti veliko filo-
4
BES
e
DA
MEDNARODNI JEZIK
zofskih pristopov in tez. Najbolj filozofsko besedilo iz-
pod njegovega peresa je najbrò njegov esej iz leta 1900,
ki mu je nekaj âasa celo prikrival svoje avtorstvo. V tem
eseju skuôa Zamenhof „dokazati”, da je mednarodni je-
zik potreben, da je v naâelu moòen in da bo nekoâ do
njegove uvedbe oz. uveljavitve zanesljivo priôlo. Trem
soavtorjem te knjige, ki s prvim, Zamenhofom, ne mo-
remo in ne òelimo nastopiti v kolegialnem razmerju,
temveâ se imamo za njegove ôe vedno uâeâe se uâence
in kveâjemu ne preveâ uspeône sotrudnike, se je zdelo
zanimivo, da bi ob novem babilonskem stolpu, ki ga ev-
ropski politiki zaâenjajo in skuôajo graditi ne z manj gre-
ha v zasnovi, a vsekakor z manj pameti v izvajanju, nam-
reâ ne od tal spodaj, temveâ od oblakov zgoraj, ôe enkrat
skrbno prebrali to Zamenhofovo besedilo, ki je njegova
teoretiâna, torej nujno tudi filozofska utemeljitev med-
narodnega jezika naâelno in v konkretni obliki, ki jo
poznamo pod imenom „esperanto”. Iz tega ponovnega
branja naj bi napisali vsak svoj komentar, iz âesar naj bi
nastala trojna osvetlitev tega vpraôanja, izhajajoâ seve-
da iz danaônjega poloòaja, 114 let po izidu prve Zamen-
hofove bruôure, prvega uâbenika mednarodnega jezika.
Komentatorji Tim O. Wüster, Mark Fettes in Vinko
Oôlak si ne domiôljamo, da bi s tem skromnim prispev-
kom izrekli odloâno ali celo zadnjo besedo o vpraôanju
evropskega in obâeâloveôkega sporazumevanja, vseka-
5
[ Pobierz całość w formacie PDF ]